Stene
- Visoka Ponca – vzhodna stena
- Srednja Ponca – vzhodna stena
- Zadnja Ponca – vzhodna stena
- Strug – vzhodna stena
- Vevnica – vzhodna stena
- Kotova špica – vzhodna stena
- Kotova špica – južna stena
- Jalovec – severna stena
- Jalovec – vzhodna stena
- Mali Jalovec – vzhodna stena
- Šite – severna stena
- Travnik – severna stena
- Zadnja Mojstrovka – severna stena
- Velika Mojstrovka – severna stena
- Slemenova špica – severna stena
- Visoka peč- severna stena
Tamar
Najzahodnejša dolina, ki se s severa zajeda v Julijske Alpe v naši državi, Planica s Tamarjem, je eno najbolj bogatih plezalskih področij pri nas.
Ciprnikova (1745 m) zahodna stena z Visoko pečjo (1749 m) je zanimiva pozimi, nekaj plezalskih možnosti ima tudi Slemenova špica (1911 m).
Izrazito plezalsko področje pa so strnjene stene, ki se vlečejo od Vršiča proti Jalovcu. Tu so najprej Mala (2332 m), Velika (2366 m) in Zadnja Mojstrovka (2354 m). Sledi Travnik (2379 m) z mogočno steno, ki se po navpičnosti, edinstveni in odkriti formaciji skladov upravičeno ponaša s prvenstvom nad sovrstnicami pri nas. Za nadaljevanje grebena proti Jalovški škrbini (2138 m) se je uveljavilo ime Šite; na trentarski strani mu pravijo Rob Velike Dnine (2234 m). Najvišja kota je Velika Šita (2310 m), zadnji vršič pred Jalovško škrbino pa je Lopa.
Planico zapira Jalovec (2645 m), ena najbolj slikovitih slovenskih gora. Z drznimi oblikami se strmo dviga iz treh dolin: Planice, Koritnice in Zadnje Trente.
Skupino Rateških Ponc sestavljajo Kotova špica (2376 m), V Koncu špica (2335 m), Vevnica (2342 m), Strug (2265 m), Zadnja (2242 m), Srednja (2228 m), Visoka (2274 m) in Mala Ponca (1925 m). Po njih teče državna meja z Italijo; s severnega vrha V Koncu špice se obrne na zahod proti Mangrtu. Izrazite stene imajo le Kotova špica, Strug in Visoka Ponca, sicer pa se s planiške strani dvigajo Ponce v razčlenjenih, deloma poraslih, težko prehodnih pobočjih. Po njih vodi nekaj pastirskih in lovskih steza. Pred vojno je bila speljana pot na Srednjo Ponco.
Izhodišče za vzpone nad Tamarjem in Planico je Dom v Tamarju (1108 m), ki je oskrbovan vse leto; do njega je speljana cesta iz Rateč. Vožnja do doma je prepovedana, zato parkiramo pri Nordijskem centru v Planici. Do doma se lahko odpravimo po makadamski cesti ali pa po pešpoti, desno v gozdu (45 min).
Markirani stezi skozi Grlo ali čez Sleme vodita na Vršič (3 ure); po njih je možen sestop z vzponov v ostenjih Travnika in Mojstrovk. Jalovškemu Ozebniku se da ogniti okoli Goličice po zavarovani poti čez Jalovško škrbino. Z Jalovca pa tudi s Šit sestopimo lahko v Zavetišče pod Špičkom (2064 m).