DKV (Dolar-Kilar-Vavken)

Karakteristika smeri

Ena lepših petic v Julijcih.

Opis

V smer vstopiš desno v najvišji točki melišča pod steno, po položnem žlebu. Ko se le ta izteče na gruščnati polici poplezavaš proti levi pod dobro vidno zajedo. Spodaj v kotlu je prvo varovališče. Zajeda je lepa, malo atletska in na vrhu tudi podrta. Klinov je dovolj, varovališče na vrhu pa tudi (levo v stebričku). Nadaljujemo proti desni navzgor po poševni rampi, na koncu te pa preko strme stopnje na gruščnato polico. Tam nekje je tudi varovališče. Sledi obvoz, ki ga številne naveze zgrešijo. Preko žlebu prestopimo na levi bok, kje po poševni zajedi plezamo proti levi navzgor in se desno pod strmo zajedo vrnemo po izpostavljeni polici. V tem raztežaju res ni neke bogatije z železjem. Spet smo pri varovališču, celo dva sta urejena pod zajedo. Zajeda je ponovno malo atletska, slaba petica nam ne uide, prav pride kakšen metulj, klinov je načeloma dovolj. Nad zajedo je varovališče na desni, na stebričku. Sladimo izraziti razčlembi- zajedi, dokler se le ta ne razširi. Vmes je urejeno varovališče. Iz zajede izplezamo po levi, po gruščnati polici, preko raza na levo. Za veliko lusko je varovališče. Tu nas čaka rahlo siten detajl, naj vas ne zavede tisti klin s »tarzanko« na levi. Detajla se lotite kar naravnost navzgor, preko previsa v zajedo, ki jo kmalu zapustiš na levi po polici. Nadaljujemo v območju raza na levi do votline v totalno podrti skali. Tam se nekako zbašeš po ozki polički za rob do zadnjega varovališča. Originalnega izstopa najbrž nihče več ne pleza, tako da slediš poševni rampi na vrh stolpa in od tam levo v grapo, ki te pripelje na vrh.