Skalaški steber

Dolžina:
496 m
Tip:
Skalna
Ocena:
V-/IV
Varovanje:
Klini
Prvi plezalci:
Pavla Jesih in Jože Lipovec 8. julija 1931

Opis

Čez prvo steno (II,70m) splezaš poševno proti desni in stopiš na levi rob prostrane gruščnate kotanje sredi severozahodne stene. Kakih 100m slediš smeri po Škrlatiških gredah, ki diagonalno premeri grušč proti njegovi najvišji točki na desni. Na primernem mestu zaviješ skoraj vodoravno desno do roba meli. Tam opaziš začetek dolge grede, ki pelje proti stebru. Na njej kmalu prekoračiš krušljivo prekinitev, nato pa nadaljuješ do vrha velikanskega vznožnega stolpa (“Zvon”). Desno od njega stopiš v globoko grapo, ki cepi spodnji del Skalaškega stebra na dvoje. Tu se prava smer šele prične.

Sprva plezaš po lahkem svetu levo ob grapi. V višini velikega stolpa se stena strmo vzpne. Ta težavni del preplezaš po razčlembah v steni levega boka grape (V-). Strme stene je za dober raztežaj. Više gori se svet spet položi in brez posebnih težav dosežeš poličast svet, kjer se čez steber vlečejo Škrlatiške grede. Do sem je mogoč tudi približno enako težaven pristop po grapi desno od desnega stebra.

Dva raztežaja nad gredo plezaš čez lažje skale, nato pa se stena spet strmo vzpne. To zahtevno mesto preplezaš po slabo razčlenjeni zajedi, ki jo zgoraj zapira žmulast previs. Nad njim te poklina odvede v lažji svet. Tu spet stopiš na udobno gredo, ki omogoča prestop desno na SZ greben. Približno dva raztežaja višje te znova ustavi strma zapora. Preplezaš jo po kaminasti razčlembi (V-). Zgoraj se previsu umakneš levo in tu se izoblikuje izstopni žleb-kamin, ki v vedno lažjem, vendar zaradi krušljivosti kočljivem plezanju pripelje v škrbino blizu vrha Skalaškega stebra. Tudi v zgornjem delu smeri so mogoče variante. Tako je smer mogoče skoraj v celoti preplezati v dveh približno enako težavnih različicah. Varianta, ki je pravzaprav samostojna smer, se na primer ves čas drži desnega boka skalaškega stebra. Tudi za shemo ne bi dali roke v ogenj, da povsem ustreza opisani smeri.

Greben proti vrhu Škrlatice je dolg in rogljat. Ker zaradi krušljive skale ni plezalsko privlačen, je bolje sestopiti naravnost v Zadnji dolek. Ta sestop pa ni prav lahek. Poteka ves čas proti levi navzdol, pri čemer plezaš čez strme pragove (III) in gruščnate police. Približno 100m pod grebenom stopiš na prostrano gredo. Tam se lahko odločiš za prečenje proti desni k začetku Škrlatiških gred ali za sestop v Vrata (z grebena 3h).