Kalški greben – SZ stena

Med Krvavcem in Kokrskim sedlom je Kalški greben poleg Kalške gore edini vrh, ki se dvig ne nad 2000 m. Na zahod se spušča v dolino Kokre, na vzhodu pa dominira nad Kalci, kraško visoko planoto. V zahodni, dokaj visoki steni, je bilo preplezanih že precej smeri, med tem ko je vzhodna, precej nižja stena, do začetka sedemdesetih let samevala. Menda je že pred vojno Gregorin plezal v vzhodnem ostenju, vendar o tem ni bilo moč dobiti natančnejših podatkov. V Kalca pada torej Kalški greben v kratki, do 200 m visoki steni, ki se v obliki črke S vleče od Dolge njive do Škrbine pod Kalško goro. Tako bi lahko ločili prav za prav Severovzhodno, jugovzhodno, in vzhodno steno. Značilno za to ostenje je, da je kljub veliki krušljivosti še vedno moč najti dovolj solidnih oprimkov in stopov. Vse težave so razporejene v spodnji polovici stene, med tem ko zgornja tretjina prehaja v drnasto pobočje. Naj primernejše izhodišče za vzpone v tem ostenju je nedvomno Kokrsko sedlo, možni pa so tudi dostopi s Krvavca, Dolge njive ali pa iz Kamniške Bistrice naravnost čez Kalce.

Dostop

  • Dostop A:  Iz kmetije Suhadolnik nad dolino Kokre. Za smeri v levem delu stene med Kalško goro in vpadnico glavnega vrha je najprikladneje začeti kar po markirani poti na Cojzovo kočo. Sledimo ji do dolge, široke grape nad gozdno mejo, iz katere pot zavije ostro v levo, 40 min od Suhadolnika. Grapa od spodaj sicer obetavno izgleda, vendar se višje zgoraj nerodno zapre, vzpon po njej na snežišča pod steno pa je lahko tudi ob večjih količinah snega zelo siten. usmerimo se v snežni jezik – žleb desno od grape in se po njem v prijetnem plezanju povzpnemo približno 200 metrov naravnost na vrh širokih snežišč v vpadnici vrha. Skupaj 1.15 – 1.30 ure.
  • Dostop B: Za smeri v desnem delu stene prav tako začnemo po poti, vendar se že kmalu povzpnemo naravnost skozi gozd pod steno. Nekaj lovske žilice za lomastenje skozi nepregleden gozd ne bo odveč- Vzpeti se moramo na veliko snežišče, ki se od vseh spusti najnižje. Po njem se povzpnemo skoraj do vrha oziroma do strme stopnje, ki nam zelo očitno prepreči enostaven pristop pod steno. Žleb, ki pelje z najvišje točke snežišča naravnost navzgor, je dokaj težaven, zato pred koncem snežišča prečimo v levo in se pod steno povzpnemo skozi strm gozd, 1.30 ure.

Sestop

Slika

Zemljevid