Stene
- Zaledeneli slapovi – Vršič
- Prisank – Stena pod bunkerjem – jugovzhodna stena
- Prisank – vzhodna stena
- Prisank – južna stena
- Prisank- slapovi
- Prisank – Ajdovska deklica – severna stena
- Prisank – Severozahodna stena
- Prisank – Turn (škofova glava) – severozahodna stena
- Prisank – Hudičev steber – severozahodna stena
Smeri
- 1 Zmajčica 250 m | IV+/III
- 2 Hanzova pot 1200 m
- 3 Smer Fülle-Praček 400 m | IV/II, III
- 4 Spominska smer Žara Bernarda 400 m | IV, III
- 5 Smer Čop-Kveder-Tominšek 450 m | IV, III
- 6 Leva varianta Ob stebru 160 m | V/III-IV
- 7 Ob stebru 500 m | V, IV, III
- 8 Beli tok 1100 m | IV, 5
- 9 Gal v galeriji 400 m | VI−/ V+, III–IV
- 10 Bela griva/Beli zajec 400 m | V/4, (60° do 85°, 7 R+)
- 11 Apokalipsa 900 m | VI-,M5,WI6-
- 12 Kozmična kataklizma 500 m | V, M7,WI5
- 13 Dešpet 400 m | VI/IV-V
- 14 Beli trikotnik 350 m | V/III-IV
- 15 Spominska smer Marka Iliča 400 m | VI+/III
- 16 Strašni mišek 250 m | VI/IV-V
- 17 Beli steber 400 m | IV/III
- 18 Polica pod belim trikotnikom 300 m | IV/I-II
- 19 Jeseniška plezalna ali Kopiščarjeva pot 1000 m
- 20 Pot skozi Okno 600 m
- 21 Zahodni greben 250 m | IV+/III, II
Prisank – Severozahodna stena
Gre za precej veliko in razbito steno. Čez njo se pneta dve zavarovani poti. Hanzova in Jeseniška.
Kljub temu da stena na daleč izgleda iz enega kosa pa nam podroben pogled pokaže, da gre v bistvu za steno v kateri je več manjših sten. Zato bodo tu opisane smeri, ki potekajo čez celo steno in niso v enem od izrazitih stebrov (Hudičev steber, Turn, Ajdovska deklica, Slapovi). Za te smeri glej njihovo steno.
Dostopi so precej različni, zato so opisani pri posameznih smereh.
V času kraljevine SHS je potekala meja z Italijo po grebenu Mojstrovk čez Vršič in dalje preko Prisanka, Razorja, čez Luknjo do Triglava in dalje proti Primorski. Ker so takrat Italijani omejevali prestop meje, so naši gorniki iskali in nadelovali pristope s severne strani. Čez Prisankovo severozahodno steno je bila med obema vojnama (prvo in drugo svetovno) speljana zavarovana Hanzova pot. Pozneje so ji priključili odcep skozi Okno, po drugi svetovni vojni so speljali še Jeseniško pot skozi Okno. Nadelane poti v tem ostenju so priporočljive za planince le poleti in jeseni, ko – razen na nekaj mestih – ni snega. Pozimi naj po njih hodijo le dobro opremljeni alpinisti. Te steze vodijo le na „Veliki“ Prisank, na ostale vrhove jih ni.
Dostop
Opisan pri vsaki smeri posebej. V glavnem pa po markiranih poteh.
Sestop
Potekajo po markiranih poteh, odvisno od tega, kje smer izstopi.
Slika
